Kako učinkovito ohladiti stanovanje

Prešli smo v obdobje v letu, ko nam glavno skrb za zagotavljanje ustreznih bivanjskih razmer v naših stanovanjih ne predstavlja več ogrevanje, temveč hlajene oziroma preprečevanje pregrevanja bivalnih prostorov. Večina od nas pri reševanju problema s hlajenjem stanovanja naprej pomisli na namestitev klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega, da zaradi obratovanja nove klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene električne energije, ne pripomoremo niti k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja.

Ko se soočimo s potrebo po hlajenju naših bivalnih prostorov, je najbolj smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati samo pregrevanje stavbe. Namreč še tako učinkovite naprave za hlajenje nam ne  morejo preprečiti vstopa toplote v stavbo. Le to najbolj učinkovito rešimo z učinkovitim senčenjem zastekljenih površin.
 

Senčenje stavbe

Steklene površine na oknih in vratih so glavni vir poletnega pregrevanja, saj skoznje v prostor vstopa sončno sevanje. Najboljša rešitev je zato namestitev okenskih senčil ali rolet. Pri tem je zelo pomembno, da se odločimo za zunanja senčila, saj le ta preprečijo prehod UV žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja dva in večkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru. Če je le mogoče, je smiselno uporabiti tudi polkna, markize, nadstreške ali druga fiksna senčila. Pri tem se je potrebno zavedati dejstva, da nam fiksna senčila senčijo tudi pozimi, ko si tega ne želimo. Dobitki sončnega sevanja nam v tem obdobju leta zmanjšujejo potrebo po ogrevanju in so zato še kako dobrodošli. Kot najprimernejša rešitev za senčenje naše stavbe se zato v večini primerov  izkaže kombinacija fiksnih in premičnih senčila.
 

Nočno hlajenje stavbe

Drugi način, kako zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjskih prostorih poleti, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. To pomeni, da zvečer odpremo okna ter notranja vrata v stanovanju, tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3-4 menjave celotnega volumna na uro). Če z naravnim prezračevanjem ne moremo zagotoviti zadostne izmenjave zraka, se lahko odločimo za mehansko prezračevanja, o katerem smo že pisali v enem izmed prejšnjih člankov. Princip nočnega hlajenja je dokaj enostaven. Zunanji zrak ponoči zniža temperaturo notranjega zraka in obodnih površin v stanovanju ter podhladi samo stavbo. Povprečna razlika med najvišjo dnevno in najnižjo nočno temperaturo je odvisna od podnebnih pogojev in lahko znaša od 5 do 15 °C. V mnogih zgradbah je notranja temperatura višja od zunanje temperature za več kot 6 °C. Tekom dneva, ohlajena masa stavbe služi kot hranilnik toplote in preprečuje pregrevanje stavbe. Določeni čas se vzdržuje notranja temperatura nižje kot znaša zunanja temperatura. Učinek je večji, če je naša stavba grajena iz masivnih materialov, saj imajo le ti večjo sposobnost absorbiranja dnevne toplote v stavbi, ki jo ponoči oddajajo nazaj v okolje. Seveda velja podobno tudi za nočno akumuliranje hladu, ki nam podnevi služi za hlajenje prostorov. Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, pa moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem.

Obnova fasad in streh, ki je v zadnjem času je vse bolj aktualna, pozitivno vpliva tudi na reševanje težav s prekomernim pregrevanjem stanovanj. Večina lastnikov se namreč ne zaveda, da nam dodatna toplotna izolacija služi tudi poleti, saj zmanjšuje prehod toplote iz toplejše zunanjosti v hladnejšo notranjost naših stavb. 

Z nasveti in svetovanjem glede zagotavljanja ugodnih bivalnih razmer v stavbah vam je z veseljem pripravljen pomagati energetski sektor družbe Dominvest d.o.o. 
 

Slika 1: Zunanja senčila so najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb.
 

Pripravil: Marko Ahčin, univ. dipl. inž. grad.